Delaj, kar govoriš in govori, kar delaš: komuniciranje in zakon džungle

Vse bolj se zdi, da največji izziv na področju komuniciranja ni samo izbor pravih besed in zavzeta komunikacijska drža, pač pa slaba praksa, da posamezniki, podjetja in organizacije ne počnejo tega kar govorijo in obratno.

Če drža in besede kažejo eno, dejanja pa štrlijo v popolnoma drugo smer, kje je potem kredibilnost govorca, blagovne znamke, podjetja, organizacije in kako lahko ta pričakuje zaupanje ciljne javnosti ali celo pozitiven odziv. Kako lahko slednje šele pričakujejo tisti, ki se jim zalomi že pri besedah.

Prisile in pravila z nešteto izjemami, ki nimajo nobenega pravega smisla oziroma si jih vsi razlagamo po svoje. Izraba kanalov komuniciranja z visokim dosegom, za strašenje in vsesplošno širjenje osebnih mnenj, brez strokovne osnove, pri katerih se vsi vedno bolj populistično sklicujejo na »zdravo kmečko pamet«. (Pri čemer bi v večini primerov lahko bili kmetje že upravičeno užaljeni.) Spletni linči, zloraba vpliva in moči ter smetenje na družbenih omrežjih, z množičnim širjenjem negativne energije. Kakšen odziv prejemnikov sporočil gre na ta način pravzaprav pričakovati? Kako ne pričakovati odpora, če je osnovno komunikacijsko sporočilo polno groženj in sankcij, namesto pomoči in podpore. »Prisila povzroči še večji odpor, enako kot pri vzgoji«, je svoje izkušnje kot uporni otrok z gledalci oddaje Od blizu, ki jo vodi Vesna Milek, delil Aleksander Čeferin, ki poudarja pomen kredibilnosti in ukrepanja za dobrobit vseh in ne posameznikov. In zakaj je to pomembno? Ker je moč krdela v volku in moč volka v krdelu. Tako pravi zakon džungle in tisti, ki ga pozna in spoštuje, je srečen, govori Knjiga o džungli. Tako za vodjem volčjega krdela Akilo zakon džungle ponavljajo vsi njegovi člani. Kako močno se v teoriji strinjate z zakonom džungle? Kako vam gre v praksi?

Seveda lapsusov ali bolje rečeno zgrešenih strategij komuniciranje ne gre iskati samo na političnem parketu. Od osnovne celice družbe, internih odnosov manjših in večjih kolektivov, interakcije med podjetji, podjetja s potrošniki in posamezniki.

Več kot stoletje že velja, da ključne informacije ne potujejo samo od vira do prejemnika, že nekaj časa se gremo večsmerno in asimetrično komunikacijo, ki ne dopušča skrivalnic. Morda bi morali vsi (nazaj) v šolo, da obnovimo ali se naučimo, kaj pravijo vrednote in določbe najstarejšega Kodeksa strokovnih standardov komuniciranja. Recimo iskrenost in strokovnost. Za prvo kodeks pravi: trdno se držimo najvišjih standardov točnosti in resnice v nadgrajevanju interesa tistih, ki jih predstavljamo in s katerimi komuniciramo. Za strokovnost pa, da znanje in izkušnje uporabljamo z odgovornostjo, gradimo medsebojno razumevanje, kredibilnost in odnose med široko množico institucij in javnosti. Zanimivo je obnoviti tudi določbo o konkurenci, ki spodbuja zdravo in  pošteno konkurenco med profesionalci in etično klimo s spodbujanjem močnega ekonomskega okolja, brez spodkopavanja konkurence, brez škodljivih govoric.

Londonska šola za odnose z javnostmi v Sloveniji že več kot dvajset let uri komunikatorje. Prijavljajo se praktiki, ki že leta delujejo na specifičnih področjih komuniciranja, pa jih zanima, v katero smer gredo trendi, iščejo inspiracijo za nadaljnje delo ali pa želijo svoje znanje razširiti na druga področja komuniciranja. Če povzamemo njihove odzive, povedo, da zdaj bolje razumejo potrebe drugih oddelkov in jasneje vidijo možnosti boljšega povezovanja znotraj in zunaj njega, za doseganje še boljših rezultatov. Prijavljajo se tudi direktorji raznolikih in različno velikih podjetij, pa tudi tisti, ki so pravkar zaključili študij in iščejo praktična znanja. Starostno, izkustveno in po znanju raznoliko »krdelo« tri mesece sodeluje s predavatelji, dolgoletnimi praktiki na svojih področjih, in med seboj. Ko zaključijo teoretično in praktično urjenje razumejo, da je moč skupine, oddelka, podjetja v posamezniku in moč posameznika v skupini, oddelku, podjetju. Naučijo se izbora pravih besed, ki je v skladu  s srčnim utripom podjetja, razumejo, da besede nosijo težo in pomenijo odgovornost.

Naslednja, 27. generacija udeležencev, bo s krepitvijo komunikacijskih veščin pričela v začetku marca 2021. 

PRIDRUŽI SE NAM